Preskoči na vsebino
nalagam novice...

 

Mladi v župniji so nam spet pripravili prestresljiv igrani pasijon.

 

Kristus je stopil v območje smrti in našel človeka, ležečega v grobu, 

noč je pokazala svoje moči, tema je ponazorila stanje človeka po zavrženju Božje ljubezni...

Svetloba jutra je pokazala, kaj zmore resnična ljubezen, kako lahko presije vse, kar je človek delal in ga odene v dostojanstvo Božjega otroštva.

Greh in rane, ki jih je zadal, so presijane s svetlobo odpuščanja in usmiljenja, mi ljudje umiti v zastonjskosti Jezusove ljubezni.

Želimo vam, da bi se prepoznali kot ljubljeni sinovi in hčere, ki jim je bilo vse odpuščeno in podarjeno novo življenje v krstni kopeli.

V veliki noči smo bili rojeni za Življenje, zato iščimo to, kar je zgoraj, kjer je vstali Kristus!

 

SLOMŠKOVO BRALNO PRIZNANJE – OBISK GOSPE DUŠICE KUNAVER

Na mednarodni dan knjig za otroke, 2. aprila, so bili mladi bralci za Slomškovo bralno priznanje počaščeni z obiskom  gospe Dušice Kunaver, ki jih je nagovorila z razmišljanjem o praznovanju velike noči v času naših dedkov in babic. Neumorna zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva je z življenjsko izkušnjo in modrostjo mladim bralcem pripovedovala o bogastvu slovenskega izročila in jih tudi spodbudila k skupni slovenski ljudski pesmi.

Enourno druženje s predano učiteljico, predavateljico, publicistko, z zbiralko ljudske dediščine in avtorico številnih del, je hitro minilo. Vsi prisotni bomo v srcu nosili dragocen spomin prijetnega in medgeneracijskega druženja.

Zapisala: Karmen Bizjak Merzel

 

Nadškofov govor 

... na veliki četrtek, 13. 4.

... pri velikonočni vigiliji, 15. 4.

... pri vstajenjski maši, 16. 4.

 

Papežev kotiček

TRG SV. PETRA (nedelja, 23. april 2017, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan. Vemo, da se vsako nedeljo spominjamo vstajenja Gospoda Jezusa, toda v tem obdobju po veliki noči, pa dobi nedelja še bolj svetleč pomen.« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo drugo velikonočno ali belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja pred molitvijo Raduj se Kraljica nebeška, ki jo namesto Angelovega češčenja molimo med velikonočnim časom.
Bela nedelja
V izročilu Cerkve so to nedeljo, prvo po veliki noči poimenovali 'in albis'. Kaj to pomeni? Izraz je želel priklicati obred, ki so ga imeli tisti, ki so med velikonočno vigilijo prejeli krst. Vsakemu od njih je bilo namreč izročeno belo oblačilo 'alba' (belo), s katerim je bilo izraženo novo dostojanstvo Božjih otrok. Tudi danes se novorojenčkom da majhno simbolično oblačilo, medtem ko odrasli oblečejo pravo in resnično oblačilo, kot smo videli med velikonočno vigilijo. To belo oblačilo so nekdaj nosili ves teden, vse do nedelje in albis, ko so odložili in so tako z odloženo obleko začeli novo življenje v Kristusu in v Cerkvi.

Nedelja Božjega usmiljenja
Še nekaj drugega je. V Jubilejnem letu 2000 pa je sv. Janez Pavel II. določil, da bo ta nedelja posvečena Božjemu usmiljenju. Resnično bil je to pravi uvid! Sveti Duh je bil na delu. Pred nekaj meseci smo namreč zaključili izredni Jubilej Usmiljenja in ta nedelja nas torej vabi, da z vso močjo ponovno zajamemo moč, ki prihaja iz usmiljenja Boga.

Današnji evangelij je pripoved prikazanja vstalega Kristusa učencem, zbranim v dvorani zadnje večerje (prim. Jn 20, 19-31). Sveti Janez piše, da je Jezus, potem ko je pozdravil svoje učence, jim rekel: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« Ko je to izrekel, je napravil gesto, da je dihnil vanje in dodal: »Prejmite Svetega Duha. Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni« (vv. 21-23). Poglejte, to je smisel usmiljenja, ki je predstavljen na dan Jezusovega vstajenja kot odpuščanje grehov. Vstali Jezus je izročil svoji Cerkvi kot prvo nalogo, svoje isto poslanstvo, da ponesejo vsem konkretno oznanilo odpuščanja. To je prva naloga, oznanjati odpuščanje. To vidno znamenje njegovega usmiljenja vsebuje mir srca in veselje ponovnega srečanja z Gospodom.

Usmiljenje
Usmiljenje nam v velikonočni luči omogoča zaznavati, saj je resnična oblika spoznanja skrivnosti, ki jo živimo. Vemo, da lahko spoznavamo preko različnih oblik: čuti, navdih, razum in druge oblike. Dobro, lahko pa se pride do spoznanja tudi preko izkušnje usmiljenja. Usmiljenje namreč odpre vrata razuma, da bolje razumemo skrivnost Boga in našega osebnega bivanja. Preko njega razumemo, da nasilje, zagrenjenost in maščevanje nimajo nobenega smisla. Prva žrtev pa je tisti, ki nosi v sebi ta čustva, saj si odvzema lastno dostojanstvo. Usmiljenje odpre tudi vrata srca in omogoči izraziti bližino predvsem tistim, ki so izključeni, saj začutijo, da so bratje in sestre ter otroci edinega Očeta. Spodbuja tudi prepoznavanje tistih, ki potrebujejo tolažbo ter omogoča, da najdemo primerne besede spodbude.

Bratje in sestre, usmiljenje ogreje srce ter ga napravi občutljivega za potrebe bratov in sester preko podelitve in udeleženosti. Usmiljenje skratka obveže vse, da postanejo orodje pravičnosti, sprave in miru. Nikoli ne pozabimo, da je usmiljenje kamen sklepnik življenja vere in konkretna oblika s katero napravimo vidno Jezusovo vstajenje.

Marija, Mati Usmiljenja, naj nam pomaga verovati in z veseljem živeti vse to.

Po molitvi in blagoslovu
Po molitvi in blagoslovu je papež Frančišek spomnil na včerajšnjo beatifikacijo Louisa Antoine Ormièresa, ustanovitelja Kongregacije sester svetega angela varuha. Sveti oče je pozdravil številne romarje iz Rima in drugih držav in se na koncu zahvalil vsem, ki so mu poslali voščila za veliko noč, jim vsakemu ter vsaki družini voščil iz srca milost vstalega Gospoda.

Šale