Preskoči na vsebino
nalagam novice...

Novi ljubljanski nadškof je provincial slovenskih frančiškanov p. Stane Zore.

Pri njegovem odgovornem in težkem delu mu želimo veliko božjega blagoslova in Njegovega Duha in mu obljubljamo molilno podporo. Škofovsko posvečenje bo na nedeljo Kristusa Kralja ob 15h v ljubljanski stolnici.

► Akademski pevski zbor sv. Cecilije vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Vaje so ob torkih ob 20.00.

► Tečaj za katehumene se je začel 9. oktobra. Srečanja so ob četrtkih od 18.30 do 20.00 v dvorani CFM. Še vedno se lahko prijavite.

► V mesecu oktobru smo posebej povabljeni k molitvi  rožnega venca.

► 15. oktobra, na god cerkvene učiteljice sv. Terezije Jezusove (znane tudi pod imenom Terezija Avilska ali Terezija Velika), se je začelo jubilejno leto ob 500-letnici njenega rojstva. Sestre karmeličanke bodo prosile Gospoda, naj nas v tem času še posebej blagoslavlja in naj nam pomaga, da bi zaživeli v svojem življenju tisto najglobljo resnico, ki je v polnosti prežela sv. Terezijo: "Jezus Kristus, učlovečeni Bog, je središče našega bitja. V njegovi smrti in vstajenju smo odrešeni za večno življenje. Vstopajmo v pogovor z Njim, ki nas ljubi!"  Več o dogajanju v tem času preberite TULE.

 

Papežev kotiček

VATIKAN (petek, 24. oktober 2014, RV) – Vsak kristjan je poklican delati za edinost Cerkve. Tako je spodbudil papež Frančišek med današnjo jutranjo homilijo, ko je maševal v kapeli Doma sv. Marte.

Izhajal je iz besed apostola Pavla, ko je pisal Efežanom: Jaz, jetnik v Gospodu, vas spodbujam, da gradite edinost v Cerkvi. Graditi edinost je po papeževih besedah delo Cerkve in vsakega kristjana v zgodovini. Ko apostol Peter govori o Cerkvi, govori o svetišču, zgrajenem iz živih kamnov. To smo mi. To je svetišče, ki predstavlja »vrata edinosti«. Drugačno pa je svetišče napuha, katerega predstavlja babilonski stolp. Ta je »simbol razdora, nerazumevanja, raznolikosti jezikov«.

»Ustvarjati edinost Cerkve, graditi Cerkev, to svetišče, to edinost Cerkve je naloga vsakega kristjana, vsakogar od nas.« Kadar je treba zgraditi neko svetišče ali neko stavbo, se najprej poišče zazidalno površino, ki je za to primerna. Zatem sledi temeljni kamen ali kot pravi Sveto pismo »vogalni kamen«. Vogalni kamen Cerkve je Jezus in vogalni kamen edinosti Cerkve je Jezusova molitev pri zadnji večerji: »Oče, da bi bili eno!« Papež je nadaljeval, da je Jezus torej kamen, na katerem gradimo edinost Cerkve. Ta ni mogoča brez Jezusa Kristusa v temelju. Gradnja te edinosti pa je delo Svetega Duha. On je odgovor na vprašanje, »kdo« jo gradi. Samo Sveti Duh je zmožen ustvarjati edinost Cerkve. To je tudi povod, da ga je Jezus poslal: da bi Cerkev rastla, da bi postala močna, da bi postala eno. Sveti Duh omogoča edinost Cerkve v raznolikosti narodov, kultur in oseb.

Papež Frančišek je zatem izpostavil vprašanje, »kako« se to svetišče gradi. Apostol Peter, kot že rečeno, je dejal, da smo mi živi kamni v tej gradnji. Sveti Pavel pa nam svetuje, da ne bi bili »toliko kamni, ampak rajši slabotni zidaki«. Nasvet apostola poganov je, sodeč po človeški miselnosti, da bi edinost gradili s slabotnostjo. »Ponižnost, blagost, velikodušnost: to so slabotne stvari. Kajti zdi se, da ponižen človek ne služi ničemur; zdi se, da blagost in krotkost ne koristita; prav tako velikodušnost, biti odprt za vse, imeti veliko srce …« Toda Pavel naroča še več: »V ljubezni prenašajte drug drugega.« To pomeni »ohranjati edinost«: »Toliko bolj močni kamni v tem svetišču smo, kolikor bolj slabotni postajamo s temi krepostmi ponižnosti, velikodušnosti, blagosti, krotkosti.« Kot je papež povzel, je to pot, ki jo je prehodil tudi Jezus. Naredil se je slabotnega, šel je vse do križa in postal močan.

Enako moramo storiti mi. Ponos in nadutost nam ne koristita. Kadar se nekaj gradi, je najprej nujno, da arhitekt pripravi načrt. In »kakšen je načrt edinosti Cerkve«, se je na koncu še vprašal papež Frančišek: »Upanje, h kateremu smo bili poklicani, upanje, da gremo naproti Gospodu, upanje, da živimo v živi Cerkvi, z močjo Svetega Duha zgrajeni iz živih kamnov. Le z načrtom upanja lahko nadaljujemo v edinosti Cerkve. Poklicani smo bili k velikemu upanju.« Pojdimo torej, je zaključil papež Frančišek, in sicer »z močjo, ki nam jo daje Jezusova molitev za edinost; z voljnostjo za Svetega Duha, ki je zmožen iz zidakov narediti žive kamne; in z upanjem, da bomo našli Gospoda, ki nas je poklical, da ga bomo našli, ko bo prišla polnost časov

VATIKAN (torek, 28. oktober 2014, RV) – Smo del zgradbe, ki je Cerkev. Ne ustavimo se pri recepciji. Cerkev je Jezusovo delo. In On ne gleda na človekov greh, ampak na njegovo srce, katerega si prizadeva ozdraviti. O tem je papež Frančišek premišljeval danes zjutraj, ko je v Domu sv. Marte kot običajno daroval sveto mašo. V središču njegove homilije je bila spodbuda, naj se kristjani počutijo del Cerkve in naj se ne ustavijo na njenem pragu.