Preskoči na vsebino
nalagam novice...

 

2. adventna nedelja

Gotovo je blizu Gospodova rešitev
tem, ki se ga boje, in slava bo prebivala v naši deželi.
Usmiljenje in zvestoba se srečata,
pravičnost in mir se poljubita;  zvestoba požene iz zemlje
in pravičnost se skloni z nebes. Gospod bo dal blagoslov
in naša dežela bo obrodila svoj sad. Pravičnost bo hodila pred njim
in zveličanje po sledu njegovih korakov.
(Ps 85, 10-14)

 

Trojni namen adventa:

  • Spominjati se preteklosti: Praznovati in premišljevati o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. Gospod je že prišel in se rodil v Betlehemu. Utelesil se je, postal človek, poln skromnosti in uboštva. Prišel je kot kdorkoli od nas, človek med ljudmi. To je bil njegov prvi prihod.
  • Živeti v sedanjosti: Kar pomeni, da vsak dan našega življenja doživljamo »prisotnost Jezusa Kristusa« v sebi in da je On po nas prisoten v svetu. Živeti v pravičnosti in ljubezni, vselej budni; hoditi po Gospodovi poti.
  • Priprava na prihodnost: Pripravimo se na »parusijo«, to je na drugi prihod Jezusa Kristusa v veličastvu njegove slave. Tedaj bo prišel kot Gospod in Sodnik vseh narodov in bo nagradil z Nebesi vse, ki so v Njega verovali in živeli kot zvesti otroci Gospodovi in dobri bratje drugim. Čakamo na Njegov veličasten prihod, ki nam bo prinesel odrešenje in večno življenje brez trpljenja.

Nagovori nadškofa p. Staneta

... v stolnici 23.8 ob spominu na totalitarizme

... na Brezjah 13.8.

...  pri maši za domovino 24.6.

 

Papežev kotiček 

Advent - čas upanja

„Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes se v Cerkvi začenja novo bogoslužno leto, to je nova pot vere Božjega ljudstva. In kot vedno začnemo z adventom.“ S temi besedami je papež začel nagovor z okna apostolske palače romarjem na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Po molitvi in blagoslovu je dejal, da želi svojo molitev zagotoviti prebivalcem Srednje Amerike, še posebej Kostarike in Nikaragve, ki ju je prizadel orkan, Nikaragvo pa tudi močan potres. Molil je tudi za prebivalce severne Italije, ki trpijo zaradi poplav. Nato je vsem zaželel lepo nedeljo in srečno pot skozi advent, v katerem naj srečamo Gospoda. „Naj bo to čas upanja, ko gremo naproti Gospodu, ki nam prihaja naproti. Naj bo čas upanja! Resničnega upanja, utemeljenega na zvestobi Bogu in na naši odgovornosti,“ je pozval in prosil vernike, naj ne pozabimo moliti tudi zanj.

V razmišljanju ob evangeljskem odlomku, ki govori o „Gospodovem obisku človeštva“, je papež spomnil, da se je prvi obisk zgodil z Jezusovim rojstvom, drugi pa se dogaja v sedanjosti, saj nas Gospod vsak dan nenehno obiskuje, hodi ob nas s svojo tolažečo prisotnostjo. In končno bo tudi tretji in zadnji obisk, ki ga izpovedujemo vsakič, ko molimo veroizpoved: „In bo spet v slavi prišel sodit žive in mrtve.“ Danes nam Gospod govori o tem svojem zadnjem obisku, ki se bo zgodil ob koncu časov in nam pove, kam bo prispela naša pot.

Papež je opozoril, da iz Božje besede izhaja povabilo k treznosti, da ne bodo nad nami gospodovale stvari tega sveta. V nasprotnem primeru ne bomo mogli zaznati, da je še nekaj veliko bolj pomembnega, torej naše dokončno srečanje z Gospodom. „To je pomembno. Vsakodnevne stvari morajo imeti to obzorje in biti usmerjene k temu obzorju, k temu srečanju z Gospodom, ki prihaja zaradi nas. V tistem trenutku, kakor pravi evangelij: 'Dva bosta na polju: eden bo sprejet, drugi puščen.' To je povabilo k budnosti, saj ko ne vemo, kdaj bo prišel, je potrebno, da smo vedno pripravljeni na odhod,“ je pojasnil.

Kot je sklenil, smo v adventnem času poklicani razširiti obzorje našega srca, da se bomo pustili presenetiti življenju, ki vsak dan prinaša novosti. „Da bomo to lahko storili, pa je se je treba naučiti, da ne bomo odvisni od naših gotovosti, od naših ustaljenih shem,“ kajti Gospod bo prišel takrat, ko najmanj pričakujemo. Takrat pa naj nam Marija pomaga, da se mu ne bomo upirali, temveč da bomo pripravljeni sprejeti Njegov obisk, četudi bo obrnil naše načrte.

 

Šale