Preskoči na vsebino
nalagam novice...

 

OBVESTILO: Nedeljo sv. Pisma praznujemo  26.1.2020  po naročilu papeža Frančiška letos prvič v vesoljni Cerkvi.

Več o tem si preberite na povezavi:  https://biblicnogibanje.si/nedelja-sp/

 

►Tu si lahko preberete apostolsko pismo papeža Frančiška za nedeljo sv. Pisma. 

 

KATEHUMENAT – pripravo za prejem zakramentov uvajanja v krščanstvo (krst, obhajilo, birma) smo začeli v naši župniji v četrtek, 10. oktobra, ob 19.00 v Slomškovi učilnici. 

OD 1. 9. 2019 NAPREJ JE NAMESTO SVETIH MAŠ OB 7.00 IN 8.00 SVETA MAŠA OB 7.30.  Velja za vse dni v letu.

 

 

Papežev kotiček

► Papež Frančišek: EVANGELIJ VESELJA  in  RADOST LJUBEZNI  (preberite apostolski spodbudi)

  (Besedilo je v PDF formatu in ga lahko natisnete.

 

Kateheza: Gostoljubnost je pomembna ekumenska krepost

Današnjo katehezo med splošno avdienco je papež Frančišek namenil tednu molitve za enost kristjanov. Izpostavil je, da je gostoljubnost pomembna ekumenska krepost, ter pozval k skupnemu delovanju vseh kristjanov, da bi tako pokazali, kako je vsaka oseba dragocena in ljubljena od Boga.

Andreja Červek – Vatikan

Svetopisemski odlomek, ki se je bral med splošno avdienco, je bil iz Apostolskih del:

»Ko smo se tako rešili [brodoloma], smo zvedeli, da se otok imenuje Malta. Tamkajšnji domačini so nas neverjetno ljubeznivo sprejeli. Ker se je pripravljalo k dežju in je bilo mraz, so zakurili kres in nas vse zbrali ob njem. […] Zato so nas obsipavali z velikimi častmi in nas ob odhodu oskrbeli z vsem, da ne bi trpeli pomanjkanja« (glej Apd 28,1-2.10).

Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo

Papež Frančišek je pri današnji katehezi govoril o tednu molitve za enost kristjanov, ki letos poteka na temo gostoljubnosti: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo« (Apd 28,2). Gradivo so pripravile skupnosti z Malte in Goza. Izhodišče pa je odlomek iz Apostolskih del, ki pripoveduje o gostoljubnosti prebivalcev Malte do sv. Pavla in njegovih tovarišev, ki so skupaj z njim doživeli brodolom. Kot je spomnil papež, je o tem dogodku govoril tudi med splošno avdienco pred dvema tednoma.

Sveti oče je povzel dramatično izkušnjo brodoloma. Ladja, s katero je potoval Pavel, je pod vplivom različnih dejavnikov. Štirinajst dni jih že nosi po morju in ker ne vidijo ne sonca ne zvezd, se popotniki čutijo dezorientirani in izgubljeni. Morje pod njimi neusmiljeno udarja ob ladjo in bojijo se, da se bo raztreščila pod silo valov. Od zgoraj jih bičata veter in dež. Sila morja in nevihte je strašno močna in se ne meni za usodo mornarjev, bilo je več kot 260 oseb.

Gostoljubnost je poplačana

A Pavel, ki ve, da temu ni tako, spregovori. Kot je pojasnil papež: »Vera mu pravi, da je njegovo življenje v rokah Boga, ki je Jezusa obudil od mrtvih in ki je poklical njega, Pavla, da ponese evangelij na vse konce sveta. Njegova vera mu tudi pravi, da je Bog, kakor je to razodel Jezus, ljubeči Oče. Zato se Pavel obrne na popotne tovariše in jim navdihnjen z vero oznani, da Bog ne bo dovolil, da bi se izgubil en sam las na njihovi glavi.«

Ta prerokba se po papeževih besedah uresniči, ko ladja nasede na obali Malte in vsi potniki živi in zdravi dosežejo kopno. In tam doživijo nekaj novega. »V nasprotju s surovim nasiljem morja in viharja, so deležni 'redke človeškosti' s strani prebivalcev otoka.  Ti ljudje, zanje tujci, se pokažejo kot pozorni do njihovih potreb. Zakurijo ogenj, da bi se pogreli, ponudijo jim zatočišče pred dežjem in hrano. Čeprav niso še prejeli Kristusove dobre novice, izrazijo Božjo ljubezen v konkretnih dejanjih prijaznosti. Spontana gostoljubnost in skrbna dejanja namreč sporočajo nekaj o Božji ljubezni. Gostoljubnost malteških otočanov je poplačana s čudeži ozdravljenja, ki jih Bog na otoku naredi po Pavlu. Če je torej prebivalstvo Malte bilo znamenje Božje previdnosti za apostola, je tudi on zanje priča usmiljene Božje ljubezni.«

 

Gostoljubnost je pomembna ekumenska krepost

Papež Frančišek je poudaril, da je gostoljubnost pomembna, je »pomembna ekumenska krepost«, in jo takole razložil: »Predvsem pomeni priznati, da so drugi kristjani zares naši bratje in naše sestre v Kristusu. Smo bratje. Nekdo bo rekel: 'Ampak tisti je protestant, tisti je pravoslaven …' Ja, ampak smo bratje v Kristusu. Ni enosmernega dejanja velikodušnosti, kajti kadar gostimo druge kristjane, jih sprejmemo kot dar, ki nam je dan. Kakor Maltežani smo poplačani, saj prejmemo to, kar je Sveti Duh posejal v te naše brate in sestre, in to postane dar tudi za nas, kajti Sveti Duha seje svoje milosti vsepovsod. Sprejeti kristjane nekega drugega izročila pomeni na prvem mestu izkazati Božjo ljubezen do njih, saj so Božji otroci, naši bratje, in poleg tega pomeni sprejeti to, kar je Bog uresničil v njihovih življenjih. Ekumenska gostoljubnost zahteva razpoložljivost za poslušanje drugih, s tem ko namenimo pozornost njihovim osebnim zgodbam vere in zgodovini njihovih skupnosti, ki so drugačnega izročila, kot je naše. Ekumenska gostoljubnost prinaša željo, da bi poznali izkušnjo, ki jo imajo o Bogu drugi kristjani in pričakovanje po prejetju duhovnih darov, ki iz tega izhajajo. In to je milost. Odkriti to, je milost. Razmišljam na pretekla leta, na primer na mojo deželo. Ko so prišli nekateri misijonarji evangelisti, je skupinica katoličanov šla in požgala njihove šotore. To ni krščansko. Smo bratje, vsi smo bratje in moramo biti gostoljubni drug do drugega.«

Tudi danes …

Gostoljubnost kot korak bliže enosti

Kot je poudaril papež, moramo mi kristjani delovati skupaj, da bi migrantom pokazali Božjo ljubezen, razodeto po Jezusu Kristusu. »Lahko in moramo pričevati, da ne obstajata samo sovražnost in brezbrižnost, ampak da je vsaka oseba dragocena za Boga in ljubljena od Boga,« je spodbudil. Ločitve, ki še vedno obstajajo med nami, nam preprečujejo, da bi bili v polnosti znamenje Božje ljubezni. »Skupaj delovati za življenje ekumenske gostoljubnosti, predvsem do tistih, katerih življenje je ranljivejše, nas bo vse – vse kristjane, protestante, pravoslavne, katoličane, vse kristjane – naredilo boljše ljudi, boljše učence in eno krščansko ljudstvo, ki je bolj združeno. Še bolj nas bo približalo k enosti, ki je Božja volja za nas,« je še dejal sveti oče.

 

Papež o zakramentu sv. birme

Ko škof mazili birmanca, pravi: »Sprejmi potrditev – dar Svetega Duha.« Ta dar Svetega Duha vstopi v nas in daje rodovitnost, da bi ga mi zatem lahko dali drugim. Kot je poudaril papež, je treba »vedno sprejeti, da bi dali«: »Nikoli sprejemati in imeti stvari v sebi, kakor da bi duša bila neko skladišče. Vedno sprejeti, da bi dali. Božje milosti se sprejemajo, da bi se dajale drugim. To je krščansko življenje.« In ravno Sveti Duh je tisti, ki nas usmeri stran od našega jaza in nas odpre za 'nas' skupnosti. »Prejeti, da bi dali,« je ponovil Frančišek. »Nismo mi v središču. Mi smo sredstvo tistega daru za druge.«

Birma nas poveže z vesoljno Cerkvijo

Birma birmance še bolj naredi podobne Kristusu in jih s tem še tesneje poveže kot žive ude mističnega telesa Cerkve. »Poslanstvo Cerkve se v svetu nadaljuje preko prispevka vseh tistih, ki so njen del.« Morda kdo misli, da so v Cerkvi gospodarji: papež, škofje, duhovniki, zatem pa delavci, ki so vsi drugi. Po papeževih besedah to ni res: »Cerkev smo vsi. Vsi imamo odgovornost, da posvečujemo drug drugega, da skrbimo za druge. Cerkev smo 'mi', vsi. Vsak ima svoje delo v Cerkvi.« O Cerkvi namreč moramo razmišljati kot o živem organizmu, sestavljenem iz oseb, ki jih poznamo in s katerimi hodimo, in ne kot o neki abstraktni in oddaljeni stvarnosti. Cerkev smo mi, ki hodimo. Birma vse povezuje z vesoljno Cerkvijo, ki je razširjena po vsej zemlji, pri čemer birmance aktivno vključuje v življenje krajevne Cerkve, kateri pripadajo, z njihovim škofom, ki je naslednik apostolov.

Zato je tudi škof izvorni podeljevalec birme, kajti on vključi birmanca v Cerkev. Dejstvo, da je v latinski Cerkvi redni podeljevalec birme škof, jasno kaže na učinek tega zakramenta: da torej tiste, ki ga prejmejo, tesneje poveže s Cerkvijo, z njenimi apostolskimi začetki in z njenim poslanstvom pričevanja o Kristusu.

V dar smo prejeli tudi mir

To cerkveno vključitev po papeževih besedah lepo izrazi znamenje miru, s katerim se sklene obred birmanja. Škof vsakemu birmancu pravi: »Mir s teboj.« Papež je spomnil na Kristusov pozdrav učencev na velikonočni dan, poln Svetega Duha: »Mir vam bodi!« Te besede osvetljujejo dejanje, ki izraža cerkveno občestvo s škofom in vsemi verniki. Pri birmi prejmemo Svetega Duha in mir, ki ga moramo dati drugim. Če smo prejeli znamenje miru z močjo Svetega Duha, moramo biti moški in ženske miru in ne slabo govoriti o drugih ter tako uničevati mir, ki ga je naredil Duh. Obrekovanje ni delo Svetega Duha, uničuje tisto, kar ustvarja Bog.

Birmo prejmemo za druge

Birmo prejmemo samo enkrat, a duhovni dinamizem, ki ga je povzročilo sveto maziljenje, ostaja skozi čas. Nikoli ne bomo končali poslanstva in vsepovsod razširili prijetnega vonja svetega življenja, ki se navdihuje pri očarljivi preprostosti evangelija.

Papež Frančišek je ob koncu kateheze vse birmane pozval, naj Svetega Duha ne zaprejo v kletko, naj se ne upirajo vetru, ki piha in jih potiska k hoji v svobodi, naj ne zadušijo gorečega ognja ljubezni, ki vodi v posvečevanje življenja za Boga in brate. »Naj Sveti Duh vsem nam nameni apostolski pogum za oznanjevanje evangelija z deli in besedami, vsem, ki jih srečamo na poti,« je dejal sveti oče.

 

Šale