Preskoči na vsebino
nalagam novice...

 

ZAHVALA IN PROŠNJA

Dragi naši župljani, verniki, obiskovalci naše cerkve in ljudje dobrega srca!

V času epidemije koronavirusa frančiškani v samostanu Marijinega oznanjenja nimamo rednih dohodkov nedeljskih nabirk in najemnin, ki jih sicer mesečno dobivamo za uporabo naših prostorov na Nazorjevi ulici. Zato smo vam nadvse hvaležni, da še naprej darujete za svete maše in za vsak vaš dar, ki ga nakažete na naš TRR. Vaši darovi nam omogočajo preživetje in pastoralno delo, ki ga želimo tudi v tem času še naprej z vero in gorečnostjo opravljati v mejah možnega. Z vašimi darovi bomo lahko še naprej skrbeli tudi za našo skupno kulturno dediščino, ki nam je zaupana v obliki zgradb in umetnin.

Poleg tega smo hvaležni tudi za vso molitveno in moralno podporo, ki jo skozi ves čas doživljamo z vaše strani. Tudi mi ostajamo z vami trdno povezani v naši vsakodnevni molitvi in sveti maši, ki jo patri vsak dan darujemo v sicer prazni in zaprti cerkvi. A vemo, da naša srca v tem trenutku skupaj utripajo v istem hrepenenju, da bomo lahko nekega dne zopet vsi skupaj zbrani okoli našega oltarja, se srečevali na našem vrtu, v atriju in pred cerkvijo, se skupaj pogovarjali o vsebini naše vere in si delili svoje dragocene izkušnje med seboj, predvsem pa zopet skupaj zapeli ALELUJA, ko bo za vse nas prišla resnična velika noč.

Svoje darove lahko nakažete na naš TRR. Podatki so spodaj.

Mašne namene lahko sporočite oz. se dogovorite za datum maše

po telefonu (01 242 93 00) ali e-pošti (lj.center@ofm.si).

Ker sta porta in cerkev do nadaljnjega zaprti,

lahko svoj mašni dar (20,00 eur) nakažete na

TRR (Frančiškanski samostan Ljubljana Center, Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana; koda namena: CHAR; namen: dar za samostan/mašo; sklic: 00 datum):

SI56 0201 0009 2354 830

Bog naj vam povrne za vašo darežljivost.

Mir in dobro!

p. Ambrož, gvardijan, in vsi ostali vaši bratje frančiškani

 

Pred cvetno nedeljo

Dragi starši, letos ne bomo skupaj izdelovali butar kot smo to počeli vsako soboto pred cvetno nedeljo. Zato vas vabimo, da jih tokrat naredite sami doma. Za osnovo vzemite 7 tankih šib različnih rastlin (grmovja, drevja) in jih pri odebeljenem delu do približno 1/3 visoko trdno povežite. Potem začnite dodajati liste bršljana (lepo je, če ima bršljan že črne plodove) okrog šibja in jih sproti pritrjujte z vrvico ali tanko žico. Končate malo manj kot 1/5 pod vrhom šibja. Butaro lahko okrasite tudi s pisanimi trakovi. 

  

V nedeljo naj oče ali mama blagoslovita butaro in preberite dnevno božjo besedo  BESEDILO.

 

 TEDENSKA OBVESTILA

Danes je 6. postna oz. cvetna nedelja, spomin Jezuzsuovega prihoda v Jeruzalem, kje so ga prebivalci sprejeli kot novega kralja Katehetski urad je  poslal katehezo za družine - najdete jo  TUKAJ. V njej najdete tudi nadomestilo za verouk, ki ga začasno ne moremo izvajati.   Otroške kateheze najdete tudi na spletni strani Zavoda Bibčlično gibanje.   KATEHEZE.

Ker ne hodimo k obredom smo posebej povabljeni k molitvi, še posebej za grozljivo naraščajoče število žrtev virusa v sosednji Italiji, seveda pa tudi za našo domovino in vse, ki nosijo v teh težkih časih največjo odgovornost. Posebej se spomnimo na njihovo zdravje. 

Patri mašujemo v cerkvi (ki je začasno postala samostanska cerkev) po objavljenem razporedu in ste lahko prisotni radijsko preko spleta  http://89.212.159.162:8000/franciskanilj.mp3.

Sv. mašo lahko obhajate tudi skupaj s papežem Frančiškom. Prenos iz doma sv. Marte vsak dan ob 7.00 in 10.30 na TV 24 Nova simultano prevaja p. MIran Špelič (če imate zamik programov, ste lahko čas sv. maše poljubno izberete).

Za župnijsko pisarno in spoved v nujnih primerih pokličite na telefonsko številko:
01 242 93 00.

Križev pot

V postnem času lahko molimo tudi križev pot. Enega (papežev iz koloseja v Rimu 2018) lahko najdete v rubriki ZAKRAMENTI / POBOŽNOSTI, drugi (avtorica Anja Kastelic) pa je povsem svež in ga dobite TUKAJ.

Velikonočni prazniki 2020

Navodila slovenskih škofov za obhajanje letošnjega svetega tridnevja in velike noči lahko preberete TUKAJ.

 

Papežev kotiček

► Papež Frančišek: EVANGELIJ VESELJA  in  RADOST LJUBEZNI  (preberite apostolski spodbudi)

  (Besedilo je v PDF formatu in ga lahko natisnete.

►Tu si lahko preberete apostolsko pismo papeža Frančiška za nedeljo sv. Pisma. 

 

Papežev nagovor, 2. april 2020

Homilija: Izvolitev, obljuba in zaveza. Papež molil za brezdomce

V središču današnje homilije so bile tri razsežnosti krščanskega življenja: izvolitev, obljuba in zaveza. Na začetku evharističnega bogoslužja pa je papež spomnil na vse, ki v sedanjem času pandemije prihajajo v ospredje, sicer pa v družbi živijo skrito, pri čemer je izpostavil brezdomce.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je med današnjo jutranjo mašo, ki je daroval v kapeli Doma sv. Marte, spomnil na vse tiste ljudi, ki v družbi običajno živijo skrito, v sedanji krizi pa so postali vidni, pri čemer je izpostavil brezdomce. »Ti dnevi bolečine in žalosti kažejo na veliko skritih problemov. V časopisu je danes fotografija, ki pretrese srce: mnogi brezdomci nekega mesta, ki ležijo na parkirišču in so opazovani. Danes je veliko brezdomcev. Prosimo sv. Terezijo iz Kalkute, da v nas prebudi čut za bližino mnogim osebam, ki v družbi, v normalnem življenju, živijo skriti, a v trenutku krize, kakor brezdomci, postanejo vidni na ta način.«

V homiliji je papež govoril o zavezi, ki je med Bogom in kristjanom. Izhajal je iz berila iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 17,3-9) in evangelija po Janezu (Jn 8,51-59), ki sta se brala med današnjim bogoslužjem. Izvolitev, obljuba in zaveza so tri razsežnosti krščanskega življenja, je izpostavil. Biti kristjan pomeni sprejeti, da te je Bog izvolil, pomeni slediti obljubam, ki ti jih je dal Gospod in z njim živeti zavezo. Vse to pa prinaša rodovitnost in veselje v krščansko življenje.

Homilija papeža Frančiška

Gospod se je vedno spomnil svoje zaveze. Tako smo odgovarjali v odpevu Psalma. Gospod ne pozabi, nikoli ne pozabi. Da, pozabi samo v enem primeru, kadar odpušča grehe. Potem ko odpusti, izgubi spomin, ne spomni se več grehov. V drugih primerih pa Bog ne pozabi. Njegova zvestoba je spomin. Njegova zvestoba do ljudstva. Njegova zvestoba z Abrahamom je spomin na obljube, ki jih je naredil. Bog je izvolil Abrahama, da bi opravil pot. Abraham je bil izvoljenec, bil je izvoljen. Bog ga je izvolil. Potem mu je s to izvolitvijo obljubil dediščino. Danes, v odlomku iz 1. Mojzesove knjige, pa imamo še korak več. »Jaz imam svojo zavezo s teboj.« Zaveza. Zaveza, ki daje videti daleč naprej svojo rodovitnost: »Postal boš oče mnogim narodom.«

 Izvolitev, obljuba in zaveza so tri razsežnosti življenja v veri. Tri razsežnosti krščanskega življenja. Vsak med nami je izvoljenec. Nihče se sam ne odloči, da bo kristjan, med vsemi možnostmi, ki jih ponuja verska tržnica. Izvoljen je. Mi smo kristjani, ker smo bili izvoljeni. V tej izvolitvi je tudi obljuba, je obljuba o upanju, znamenje pa je rodovitnost. »Abraham, postal boš oče mnogim narodom in boš rodoviten v veri. Tvoja vera se bo razcvetela v delih, v dobrih delih, v delih rodovitnosti, to bo rodovitna vera. Vendar pa se moraš – tretji korak – držati zaveze z menoj.«

Zaveza je zvestoba, pomeni biti zvesti. Bili smo izvoljeni. Gospod nam je dal obljubo in zdaj od nas pričakuje zavezo. Zavezo zvestobe. Jezus pravi, da se je Abraham silno vzradoval, ko je videl njegov dan, dan velike rodovitnosti svojega sina – Jezus je bil Abrahamov sin, ki je prišel preustvarit stvarstvo, kar je težje, kot pa ustvariti ga, kot pravi bogoslužje, prišel nas je odrešit naših grehov, osvobodit. Kristjan ni kristjan zato, ker bi lahko pokazal vero krsta. Vera krsta ni kot papir. Ti si kristjan, če rečeš 'da' izvolitvi, ki jo je Bog naredil s tabo, če slediš obljubam, ki ti jih je dal Gospod, in če živiš zavezo z Gospodom. To je krščansko življenje.

Grehi na poti so vedno proti tem trem razsežnostim. Ne sprejeti izvolitve; in mi izvolimo, izberemo veliko malikov, veliko stvari, ki niso od Boga. Ne sprejeti upanja v obljubo; hoditi in od daleč gledati obljube, jih pogosto – kot pravi Pismo Hebrejcem – pozdraviti na daleč, iz obljub narediti male malike. In pozabiti na zavezo, živeti brez zaveze, kakor da bi bili brez zaveze. Rodovitnost je veselje, veselje Abrahama, ki je videl Jezusov dan in bil poln veselja. To je razodetje, ki nam ga današnja Božja beseda daje o našem krščanskem življenju. Naj bo kakor od našega Očeta: zavedati se, da smo izvoljeni, biti veseli, da hodimo proti obljubi, in biti zvesti v izpolnjevanju zaveze.

Adoracija in duhovno obhajilo

Ob koncu maše je potekalo evharistično češčenje in papežev blagoslov z Najsvetejšim. Sveti oče je tudi danes povabil k duhovnemu obhajilu z molitvijo: »Moj Jezus, verujem, da si resnično navzoč v Presvetem oltarnem zakramentu. Nadvse te ljubim in te želim v svoji duši. Ker te sedaj ne morem sprejeti v zakramentu, pridi vsaj duhovno v moje srce. Ker si že prišel, te objemam in se s tabo združujem. Ne dovoli, da bi se kdaj ločil od tebe. Amen.«

___________________________

Papež o zakramentu sv. birme

Ko škof mazili birmanca, pravi: »Sprejmi potrditev – dar Svetega Duha.« Ta dar Svetega Duha vstopi v nas in daje rodovitnost, da bi ga mi zatem lahko dali drugim. Kot je poudaril papež, je treba »vedno sprejeti, da bi dali«: »Nikoli sprejemati in imeti stvari v sebi, kakor da bi duša bila neko skladišče. Vedno sprejeti, da bi dali. Božje milosti se sprejemajo, da bi se dajale drugim. To je krščansko življenje.« In ravno Sveti Duh je tisti, ki nas usmeri stran od našega jaza in nas odpre za 'nas' skupnosti. »Prejeti, da bi dali,« je ponovil Frančišek. »Nismo mi v središču. Mi smo sredstvo tistega daru za druge.«

Birma nas poveže z vesoljno Cerkvijo

Birma birmance še bolj naredi podobne Kristusu in jih s tem še tesneje poveže kot žive ude mističnega telesa Cerkve. »Poslanstvo Cerkve se v svetu nadaljuje preko prispevka vseh tistih, ki so njen del.« Morda kdo misli, da so v Cerkvi gospodarji: papež, škofje, duhovniki, zatem pa delavci, ki so vsi drugi. Po papeževih besedah to ni res: »Cerkev smo vsi. Vsi imamo odgovornost, da posvečujemo drug drugega, da skrbimo za druge. Cerkev smo 'mi', vsi. Vsak ima svoje delo v Cerkvi.« O Cerkvi namreč moramo razmišljati kot o živem organizmu, sestavljenem iz oseb, ki jih poznamo in s katerimi hodimo, in ne kot o neki abstraktni in oddaljeni stvarnosti. Cerkev smo mi, ki hodimo. Birma vse povezuje z vesoljno Cerkvijo, ki je razširjena po vsej zemlji, pri čemer birmance aktivno vključuje v življenje krajevne Cerkve, kateri pripadajo, z njihovim škofom, ki je naslednik apostolov.

Zato je tudi škof izvorni podeljevalec birme, kajti on vključi birmanca v Cerkev. Dejstvo, da je v latinski Cerkvi redni podeljevalec birme škof, jasno kaže na učinek tega zakramenta: da torej tiste, ki ga prejmejo, tesneje poveže s Cerkvijo, z njenimi apostolskimi začetki in z njenim poslanstvom pričevanja o Kristusu.

V dar smo prejeli tudi mir

To cerkveno vključitev po papeževih besedah lepo izrazi znamenje miru, s katerim se sklene obred birmanja. Škof vsakemu birmancu pravi: »Mir s teboj.« Papež je spomnil na Kristusov pozdrav učencev na velikonočni dan, poln Svetega Duha: »Mir vam bodi!« Te besede osvetljujejo dejanje, ki izraža cerkveno občestvo s škofom in vsemi verniki. Pri birmi prejmemo Svetega Duha in mir, ki ga moramo dati drugim. Če smo prejeli znamenje miru z močjo Svetega Duha, moramo biti moški in ženske miru in ne slabo govoriti o drugih ter tako uničevati mir, ki ga je naredil Duh. Obrekovanje ni delo Svetega Duha, uničuje tisto, kar ustvarja Bog.

Birmo prejmemo za druge

Birmo prejmemo samo enkrat, a duhovni dinamizem, ki ga je povzročilo sveto maziljenje, ostaja skozi čas. Nikoli ne bomo končali poslanstva in vsepovsod razširili prijetnega vonja svetega življenja, ki se navdihuje pri očarljivi preprostosti evangelija.

Papež Frančišek je ob koncu kateheze vse birmane pozval, naj Svetega Duha ne zaprejo v kletko, naj se ne upirajo vetru, ki piha in jih potiska k hoji v svobodi, naj ne zadušijo gorečega ognja ljubezni, ki vodi v posvečevanje življenja za Boga in brate. »Naj Sveti Duh vsem nam nameni apostolski pogum za oznanjevanje evangelija z deli in besedami, vsem, ki jih srečamo na poti,« je dejal sveti oče.

 

Šale