Župnija Marijinega oznanjenja
Prešernov trg 4
1000 Ljubljana

Župnijska pisarna je odprta

PON, TOR, ČET: 11^h-12^h  in 17^h-18^h
PET:  11^h-12^h

Tel.:   00386 - 1 - 242 93 00
Fax:   00386 - 1 - 242 93 13

Elektronska pošta  lj.center@ofm.si

Transakcijski račun  NLB: SI56 0201 0009 2354 830

______________

OZNANILA

Urnik svetih maš

Urnik spovedovanja

Svetnik dneva

»Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« (Jn 20,15)
 
Jokam nad zaklenjenimi cerkvami in šolami,
jokam pred zaprtimi vrati domov,
jokam nad praznimi igrišči,
jokam nad zapuščenimi stezami,
jokam nad našim strahom in nemočjo,
jokam nad božjim molkom velikega petka,
jokam nad našo izločenostjo,
ker je življenje postalo samo prazni grob
in v njem nimamo niti povojev!
 
Iščem nekoga, ki nas bo vrnil v življenje,
nam odprl vrata smeha in bližine,
nam vrnil pogum in zaupanje;
iščem nekoga, ki nam bo vrnil svobodo,
da bomo zopet lahko iz oči v oči,
s podarjeno dlanjo v dlani,
in s srečo iz ust na usta;
iščem nekoga, ki bo dihal z nami
z vso bolečino svoje ljubezni,
ki bo naš strah pred bližino spremenil v radost,
ki bo veliki petek premaknil v veliko noč
In božjo smrt preustvaril v življenje za nas!
 
Vstali Gospod,
daj, da Te najdem kot Magdalena!
Odpokliči že vendar angela smrti
in naj postane ta velika noč
mati našega skupnega ozdravljenja!
Oj, s kakšnim veseljem Ti bomo prepevali: Aleluja!

            p. Pavle Jakop

NA KOLENIH

Vse si nas spravil na kolena
in nemočni klečimo pred tabo, smrtni virus!
Kakor Prometeja si nas prikoval
na črni kamen strahu
in črni orel negotovosti nam kljuje drobovje.
Poljubi so ostali le še za sovražnike,
pred objemi moramo bežati,
obiski so postali prepovedani,
govorimo lahko le  še v slušalko in mikrofon,
druženje je postalo kaznivo,
rokovanje pa smrtno nevarno.

Kljub cvetenju in bohtenju narave,
kljub izzivalnemu soncu in petju ptic,
svetlih zvezd in smejoče lune,
kljub očiščenim rekam in pobeglemu smogu
ostajamo priklenjeni v svojih sobah,
zasvojeni zremo v ekrane
in seštevamo črne številke tvojih žrtev.

Ti, ki nisi le parazit.
ampak tudi terorist in morilec,
ki se tihotapiš naokrog in čakaš na žrtev
in jo potem narediš za svoje orožje,
kaj hočeš od nas?
Nas hočeš prisiliti,
da te priznamo kot zlobno božanstvo,
da predte pademo in te molimo,
ker smo se odrekli svoji veri v ljubečega Boga?
Nas hočeš osvestiti, da nismo gospodarji sveta in ne življenja,
ker smo si tako objestno oboje prisvojili?
Nas hočeš umiriti in ozdraviti,
ker smo postali bolniki s pomanjkanjem časa?
Nas hočeš zdesetkati,
ker ne znamo več drug z drugim deliti?
Nam hočeš preprečiti naše dihanje,
da bi lahko spet zadihala Zemlja?
Si morda samo nastavil ogledalo
naši slepi in ošabni sebičnosti,
da bi razmislili, kaj je zares pomembno?
Si nam hotel postaviti meje, ker smo mislili,
da si lahko brezmejno privoščimo vse,
in si nas hotel spraviti narazen,
da bi na novo uzrli sebe, drugega in Boga?

Strah me je in drgetam pred teboj,
ker lahko spreminjaš ljudi v hudobne soljudi,
a vseeno verjamem, da so ti dnevi šteti,
ker nisi božanstvo, jaz pa poznam resničnega Boga;
zato verjamem, da tudi proti tebi obstaja zdravilo,
verjamem, da se bomo kmalu lahko zopet objemali,
poljubljali, rokovali in družili;
verjamem, da bodo kmalu oživele naše ulice in trgi
in bodo igrišča spet polna otroškega smeha.

Le mi bomo morda drugačni kakor poprej:
morda bomo vedeli, da nismo gospodarji sveta,
morda bomo spoznali dragocenost življenja,
morda ne bomo več splavljali otrok in evtanizirali starih
in morda nam bo narava zopet božji vrt!

                        p. Pavle Jakop