Krížev pót (latinsko Via crucis) je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob. Križev pot je predvsem molitev, ki jo molimo, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja. Križev pot nolijo tudi  Evangeličanska cerkev in še nekatere druge protestantske Cerkve.

Križev pot se je razvil iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti. Ob poti so se ustavljali in molili, ob tem pa so se spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Križev pot se je razširil po Evropi zlasti po 13. stoletju, zaradi pobožnosti svetega Frančiška Asiškega in njegovih učencev.

VIR: Wikipedia

Križev pot  v 14-ih postajah slika Jezusovo zadnjo,  poslednjo človeško pot, ki jo pod težo križa ves izčrpan, tepen, uničen, na poti na Golgoto/ Kalvarijo/ Grič lobanj od postaje do postaje prehodi Božji Sin… - spremljamo Jezusa od Pilatove hiše do Golgote. Na križevem potu samem je mogoče podoživeti pot, ki  pelje preko muke in smrti v nebesa, v  zgodovinski usodi vsega nadaljnjega krščanstva - kajti ni Vstajenja brez Križanja, ko molimo svojega Kristusa in Ga hvalimo, ker je s svojim križem svet odrešil. V postnem času, še zlasti na véliki petek, ki predstavlja obletnico Jezusove smrti, je križev pot v molitvah presijan ne le s človeško muko poslednjosti, ampak tudi z upanjem v večno življenje.

VIR: Vladimir Gajšek

Križev pot iz cerkve na blejskem otoku.