Preskoči na vsebino


Župnijski zbor p. Hugolina Sattnerja

Vaje so vsak četrtek ob 20.00 v Sattnerevi sobi. Zbor vodi dr. Matjaž Barbo, na orglah pa ga spremlja Ana Kresal.

Intenzivne pevske vaje: 9. dec. 2023 in 16. mar. 2024

Počitnikovanje na Unijah: 27. jul. do 4. avg, 2024

Več o zboru na povezavi TUKAJ

O ŽUPNIJSKEM ZBORU

Po prekinitvi, ko župnija nekaj let ni imela več svojega župnijskega zbora, se je jeseni leta 1995 na pobudo takratnega župnika p. Silvina Kranjca začel oblikovati zbor, ki si je pozneje nadel ime ŽPZ p. Hugolina Sattnerja. Hugolin Sattner (1851-1934) je bil duhovnik, učitelj, organist, skladatelj. Pri frančiškanih v Ljubljani je živel in ustvarjal od leta 1890 do svoje smrti. Zapustil je veliko skladb, ki jih radi prepevajo cerkveni pevci.

Na samem začetku nas pevcev ni bilo veliko, niti 20 ne, a imeli smo voljo in smo radi peli. Naš dirigent je že od takrat dr. Matjaž Barbo, organist pa je bil sprva Saša Frelih-Mišo. Začetki so bili težki. A po milosti božji in z vztrajnostjo nas vseh je zbor počasi številčno rasel in tudi napredoval.

Naš Matjaž ima namreč veliko srce, znanje in izredno potrpljenje. Prav zato smo lahko že toliko časa skupaj in tudi v kriznih časih ne obupujemo.

Pomembno leto, ne samo za nas, ampak tudi za župnijo, je bilo leto 1999, ko se je končala obnova orgel. Do takrat je moral zbor namreč stati pri bogoslužju pred glavnim oltarjem. Potem pa smo se lahko končno vrnili na kor. S pridruženim APZ sv. Cecilije smo zapeli na slovesni blagoslovitvi orgel. Izvajali smo Dvořákovo Mašo v D duru, op. 98, Scarlattijev Exultate Deo in Händlovo Alelujo. Na orglah nas je spremljal češki organist Jaroslav Tủma, ki je zaigral tudi nekaj orgelskih improvizacij, da so orgle donele v vsej svoji lepoti in mogočnosti.

Za spomin nam je ostal posnetek slovesnosti na CD plošči.

V letih našega druženja in prepevanja se je nabralo mnogo lepih doživetij, spominov in posnetkov. Mnoge maše za Božič ali Veliko noč in Belo nedeljo so ohranjene na CD posnetkih. Z nami so v vseh teh letih peli številni znani solist: Irena Avsenik Nabergoj, Pia Brodnik, Valentina Čuden, Marko Fink, Milena Morača, Tone Habjan, Barbara Jernejčič Fürst, Katja Konvalinka, Nina Kompare Volasko, Matjaž Robavs, Aljaž Slokar, Barbara Sorč, Edvard Strah, Barbara Tišler,Juan Vasle, …

Prva leta nas je ob večjih praznikih vse do svoje smrti spremljal tudi Primož Ramovš.

Še posebej je praznično naše petje za velike praznike, ko z nami polepša bogoslužje tudi orkester z Vero Belič kot koncertno mojstrico.

Trenutno je naša organistka Polona Gantar, ki sicer nadomešča našo stalno organistko Ano Kresal, ki pa je začasno odsotna – spremlja moža na začasnem delu v tujini.

Kadar nas kdo prosi ali če je to potrebno, radi zapojemo tudi na porokah, se zberemo za snemanje radijske maše ... Pojemo tudi pri obhajanju različnih jubilejev, kakršen je bil denimo stoletnica kronanja Marije Pomagaj na Brezjah, kjer je donelo v sodelovanju več zborov!

Ko so frančiškani leta 2009 praznovali 800 let Frančiškovega Vodila, smo spet z združenimi frančiškanskimi zbori zapeli tudi na velikem odru Cankarjevega doma.

Pomemben dogodek je bilo snemanje CD plošče, kjer smo skupaj s p. Vidom Lisjakom, ki je bil solist, posneli mnoge bolj ali manj znane Marijine pesmi. Ena od njih, »Dajte mi zlatih strun«, se pogosto v ozadju vrti na Žalah v trenutkih zadnjega slovesa.

Dvakrat letno imamo intenzivne vaje: pred Božičem in Veliko nočjo je to eno sobotno dopoldne. Takrat res pridno vadimo in utrjujemo, kar smo na vajah že predelali. Očetje frančiškani nas ob koncu napornega dela nagradijo s kosilom v samostanski obednici. Enkrat letno imamo tudi intenzivne vaje cel vikend v Strunjanu, ki pa so združene tudi z duhovnimi razmišljanji našega župnika p. Pavleta Jakopa.

Tudi naše družabno življenje je zelo pestro in dinamično, saj se veliko družimo tudi v prostem času. Radi hodimo na izlete, skupaj dopustujemo, potujemo po svetu in vmes tudi zapojemo.

Tako smo kot zbor med drugim obiskali Budimpešto, Dunaj, Rim, Beograd, München, prepotovali Toscano in Koroško.

Najbolj nepozabno je bilo v Salzburgu (2009), kjer smo sodelovali v frančiškanski cerkvi pri nedeljski maši. Zapeli smo Sattnerjevo Misso Seraphico in še druge pesmi. V Salzburgu je navada, da pri mašah po številnih cerkvah sodelujejo različni znani in manj znani glasbeniki. Ni pa običaj, da bi po končanem obredu izvajalcem občestvo v cerkvi zaploskalo. Nam pa se je zgodilo prav to! Kako ponosni smo bili, ko so nam tam živeči Slovenci, ki se v Salzburgu glasbeno izobražujejo, razložili, da je to za nas posebna pohvala in priznanje!!! Bila pa je tudi spodbuda, da se pri svojem delu znova trudimo in dajemo vse od sebe.

Zbor ima vaje ob četrtkih zvečer in prepeva ob nedeljah in praznikih. Ker ne prepevamo vsako nedeljo, naša predsednica Andreja Šilc Marinčič že jeseni poskrbi, da imamo narejen urnik za celo leto. Po tem, ko se ogrejemo in upojemo ter nekaj trenutkov namenimo tudi duhovni misli, pokličemo na pomoč tudi našega p. Hugolina Sattnerja, ki je vedno med nami. Pevci smo namreč sami restavrirali in uokvirili staro poškodovano oljno sliko z njegovim portretom in si jo obesili v pevsko sobo.

In ko takole »vajamo« in prepevamo, si dostikrat rečemo, da je naše življenje ena sama pesem!

Alenka Kovačič

 

Še nekaj iz zgodovine

Franc Sattner p. Hugolin, slovenski skladatelj in duhovnik frančiškan, * 29. november 1851, Kandija, Novo mesto, † 20. april 1934, Ljubljana. Leta 1867  je pristopil k  frančiškanom.

Sattner je deloval kot organist in učitelj glasbe v Novem mestu, od leta 1890 do smrti pa je deloval v Ljubljani kot vodja pevskega zbora pri frančiškanih na Tromostovju.  Komponiranja se je lotil šele v 50. letih svojega življenja, ko se je harmonije in kontrapunkta naučil pri skladatelju Mateju Hubadu.

Pomembnejša dela

Missa seraphica
Te Deum
Jeftejeva prisega, kantata
Assumptio Beatae Mariae Virginis, oratorij (1911)
Oljki, simfonična kantata (1914)
Soči, simfonična kantata (1916)
V pepelnični noči (1921)
Tajda ali Komposteljski romarji, opera v treh dejanjih (1922)
V kripti sv. Cecilije (1931)
 
VIR: Wikipedia



Print Friendly and PDF